Ajax predstavlja pomemben sklop tehnologij za ustvarjanje interaktivnih spletnih aplikacij. Omogoča hitrejšo in bolj odzivno uporabniško izkušnjo, brez stalnega ponovnega nalaganja celotne spletne strani.
Ajax pomeni "asinhroni JavaScript in XML", čeprav danes pogosto uporablja tudi druge formate podatkov. Gre za skupino spletnih razvojnih tehnik, ki omogočajo posodobitev delov strani brez osvežitve celotne strani.
Ta pristop izboljša uporabniško izkušnjo. Z Ajaxom lahko aplikacije delujejo bolj tekoče in odzivno, skoraj kot namizni programi.
Namesto čakanja na ponovno nalaganje strani uporabniki vidijo spremembe takoj. To je res nekaj, kar naredi splet bolj prijeten.
Ajax ni ena sama tehnologija, ampak kombinacija več stvari:
Komponente Ajaxa so obstajale že prej, a izraz "Ajax" je prvič predstavil Jesse James Garrett leta 2005. V svojem članku je opisal, kako te tehnologije skupaj omogočajo boljšo interaktivnost.
Google je bil med prvimi velikimi podjetji, ki je pokazal moč Ajaxa. S storitvami kot sta Google Maps in Gmail so navdihnili razvijalce po vsem svetu.
Z leti se je Ajax razširil in postal temelj modernega spletnega razvoja. Danes je ključen del številnih ogrodij.
Namesto XML se zdaj pogosto uporablja JSON, ker je preprostejši in bolj pregleden.
Ajax deluje tako, da JavaScript v ozadju pošlje zahtevo na strežnik, medtem ko uporabnik še naprej uporablja aplikacijo. Ko strežnik odgovori, JavaScript posodobi samo ustrezne dele strani.
Glavne prednosti Ajaxa so:
Ajax najdete v mnogih spletnih aplikacijah. Številne spletne trgovine uporabljajo Ajax za filtriranje izdelkov brez ponovnega nalaganja strani.
Ajax ima tudi nekaj izzivov, predvsem pri indeksiranju vsebine za iskalnike in dostopnosti za uporabnike s posebnimi potrebami.
ASCII je standard za kodiranje znakov, ki določa številske vrednosti za črke, številke in simbole. Ta 7-bitni nabor znakov vsebuje 128 različnih znakov, vključno s številkami od 0 do 9, velikimi in malimi črkami angleške abecede ter različnimi simboli.
ASCII (American Standard Code for Information Interchange) predstavlja temeljni kamen digitalne komunikacije, saj omogoča računalnikom izmenjavo besedilnih podatkov na standardiziran način.
Ko tipkate na tipkovnico, vsak pritisk tipke ustvari ASCII kodo, ki jo računalnik razume. Ta enostavni standard je kot abeceda digitalnega sveta – osnovni jezik, ki ga razumejo vsi računalniki.
Tudi v dobi naprednih kodiranj, kot je Unicode, ostaja ASCII osnova, na kateri gradimo. Vsakič ko pošljete e-pošto ali programirate, delate z ASCII znaki.
Spoznavanje tega standarda vam bo pomagalo bolje razumeti, kako računalniki obdelujejo besedilo in shranjujejo podatke.
ASCII (ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij) je 7-bitni nabor znakov, razvit v 60. letih prejšnjega stoletja. Kratica izhaja iz angleškega imena "American Standard Code for Information Interchange".
Ta kodirni sistem so zasnovali za standardizacijo načina, kako računalniki predstavljajo besedilo. S pomočjo ASCII lahko vsak računalnik razume iste znake na enak način.
ASCII je postal temelj za digitalno komunikacijo in je še danes prisoten v skoraj vseh računalniških sistemih. Čeprav ga pogosto nadomeščajo novejši standardi kot je Unicode, ostaja ASCII osnova za kodiranje besedila v digitalnem svetu.
ASCII uporablja 7 bitov za predstavitev vsakega znaka. To omogoča skupno 128 različnih znakov (2^7).
V praksi za shranjevanje pogosto uporabimo 8 bitov (1 bajt), pri čemer je osmi bit neuporabljen ali ima vrednost 0.
Vsak ASCII znak ima svojo decimalno številko (0-127), binarno vrednost in predstavitev. Na primer:
ASCII tabela je razdeljena v logične skupine. Znaki od 0-31 so kontrolni znaki, 32-127 pa so tiskani znaki, vključno s črkami, številkami in simboli.
ASCII nabor vsebuje dve glavni kategoriji znakov: nadzorne in tiskane znake.
Nadzorni znaki (vrednosti 0-31 in 127) niso namenjeni prikazu, ampak upravljanju naprav. Primeri vključujejo:
Tiskani znaki (vrednosti 32-126) so vidni znaki, ki jih lahko prikažemo na zaslonu ali natisnemo. Razvrščeni so v skupine:
Tiskani znaki predstavljajo vidne elemente, ki jih uporabljate pri tipkanju. Nadzorni znaki pa usmerjajo, kako se besedilo obdeluje ali prikazuje.
ASCII uporablja 7-bitni sistem, ki omogoča kodiranje 128 znakov (0-127). To vključuje številke, angleške črke in nekatere kontrolne znake.
Unicode pa je veliko obsežnejši in podpira več kot 149.000 znakov iz različnih svetovnih jezikov.
UTF-8, najpogostejša implementacija Unicoda, je zasnovan tako, da je popolnoma združljiv z ASCII. Prvih 128 znakov v UTF-8 je identičnih ASCII znakom in se kodirajo z enim zlogom.
Glavna omejitev ASCII je odsotnost šumnikov in drugih posebnih znakov, ki jih slovenski jezik potrebuje. V ASCII tabeli ne boste našli črk kot so č, š ali ž.
Razlika je tudi v velikosti: ASCII znaki zasedajo 1 bajt, medtem ko Unicode znaki lahko zasedajo 1-4 bajte, odvisno od znaka.
Ko brskate po spletu, ste gotovo opazili slike na različnih spletnih straneh. Ampak ste se kdaj vprašali, kako lahko te slike postanejo dostopne vsem? Tudi slepim obiskovalcem vaše strani.
Tu nastopi nadomestno besedilo ali "alt text". Nadomestno besedilo je kratka opisna besedilna zamenjava za slike na spletnih straneh, ki pomaga izboljšati dostopnost spleta in optimizacijo za iskalnike.
Alt text deluje kot jezikovni most med vizualnimi elementi in ljudmi, ki jih ne morejo videti. Predstavljajte si slepo osebo, ki uporablja bralnik zaslona – brez alt besedila bi bila slika le praznina.
Dobro napisano nadomestno besedilo opiše bistvo slike v enem ali dveh stavkih. Ni treba navajati vseh podrobnosti, le tisto, kar je res pomembno.
Čeprav se zdi nepomembno, ima alt besedilo dvojno vrednost. Ne omogoča le dostopnosti za vse uporabnike, ampak tudi pomaga iskalnikom, kot je Google, razumeti vsebino vaših slik.
To lahko izboljša vašo uvrstitev v iskalnikih in pritegne več obiskovalcev na vašo spletno stran.
Alt besedilo je ključni element za dostopnost in optimizacijo spletnih strani. Ta nevidni opis slik pomaga različnim uporabnikom razumeti vizualno vsebino in hkrati izboljšuje vidnost strani v iskalnikih.
Alt besedilo (alternativno besedilo) je besedilni opis, ki ga dodate slikam na spletnih straneh preko HTML atributa "alt". Gre za nevidno besedilo, ki se prikaže, ko slika ne more biti naložena ali ko jo pregledujejo posebne tehnologije.
V HTML-ju to izgleda nekako takole:
<img src="slika.jpg" alt="Opis slike">
Ta atribut sicer ni viden običajnim uporabnikom, a je ključen za tiste, ki uporabljajo orodja za branje zaslona.
Nekateri mu rečejo "alt oznaka" (alt tag), vendar je pravilneje reči "alt atribut", saj ne gre za samostojno oznako v HTML kodi, ampak za lastnost slike.
Alt besedilo je bistveno orodje za spletno dostopnost. Omogoča osebam z vidnimi okvarami, da razumejo vsebino slik na vaši strani.
Bralniki zaslona, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni, preberejo alt besedilo namesto slike. Brez tega opisa bi bili uporabniki prikrajšani za pomembne vizualne informacije.
Dobro alt besedilo opiše namen in vsebino slike v kontekstu strani. Za uporabnike s počasno internetno povezavo je alt besedilo koristno, saj se prikaže med nalaganjem slik.
V mnogih državah je vključitev alt besedila na vaši strani celo zakonska zahteva za dostopnost spletnih strani.
Iskalniki kot je Google ne morejo "videti" slik kot ljudje. Namesto tega se zanašajo na alt besedilo za razumevanje vsebine slike.
Če v alt besedilo vključite relevantne ključne besede, izboljšate SEO vrednost vaše strani. Tako lahko iskalniki vaše slike povežejo s specifičnimi iskalnimi poizvedbami.
Alt besedilo naj bo jedrnato, opisno in relevantno. Pretirano polnjenje s ključnimi besedami (keyword stuffing) lahko škoduje vaši SEO oceni, zato vedno pišite besedilo predvsem za uporabnike.
Dobro alt besedilo naj bo jedrnato in opisno. Začnite z najpomembnejšimi informacijami in se osredotočite na namen slike v kontekstu strani.
Izogibajte se začetkom tipa "slika prikazuje" ali "fotografija", saj bralniki zaslona že sporočijo, da gre za sliko. Pri dekorativnih slikah lahko uporabite prazno alt besedilo (alt=""), da bralniki zaslona sliko preskočijo.
Za funkcionalne slike, kot so gumbi ali ikone, opišite njihovo funkcijo namesto videza. Dolžina alt besedila naj bo med 50 in 125 znaki.
Predolgi opisi postanejo nepregledni, prekratki pa ne nudijo dovolj informacij. Vključite ključne besede, če je to smiselno, vendar ne na račun jasnosti.
<img src="mačka.jpg" alt="Oranžna mačka sedi na okenski polici">
Pri grafih in diagramih vključite glavne podatke in trende. Omenite tip grafa (stolpčni, tortni) in najpomembnejše ugotovitve.
Za zemljevide opišite prikazano območje in ključne označene točke. Pri infografikah je bolje zagotoviti dolg opis pod sliko ter krajše alt besedilo.
W3C priporoča uporabo drevesa odločanja za določanje pristopa pri kompleksnih slikah.
<img src="graf-prodaje.jpg" alt="Stolpčni graf prikazuje 15% rast prodaje v zadnjem četrtletju">
<p>Podrobnejši opis: Graf prikazuje četrtletno rast prodaje z naraščajočim trendom...</p>
Kompleksne slike lahko dopolnite tudi s podnapisi (caption), ki služijo kot dodatna razlaga za vse uporabnike.
Večina sodobnih CMS sistemov, kot so WordPress, Drupal ali Joomla, omogoča enostavno dodajanje alt besedila.
Poiščite polje za alt besedilo v urejevalniku slik. Če ga ne najdete, lahko alt besedilo vedno vnesete ročno v HTML kodi.
Na družbenih omrežjih je podpora za alt besedilo precej različna. Twitter, Facebook in Instagram ponujajo možnost dodajanja opisov slik.
Pinterest gre še korak dlje in uporablja alt besedilo za izboljšanje iskalnih rezultatov.
Novi AI sistemi znajo pomagati pri ustvarjanju alt besedila, a jim ni vedno za zaupati. Avtomatsko generirano besedilo pogosto zgreši pravi kontekst slike.
Če objavljate na več platformah, prilagodite alt besedilo zahtevam vsake izmed njih. Vseeno pa naj bo opis vedno jasen in smiseln.
Če se poglobite v osnove, boste ugotovili, da so vmesniki API nevidni gonilniki za vašimi najljubšimi aplikacijami in platformami, saj služijo kot komunikacijski most pri razvoju programske opreme. Delujejo kot prevajalniki, ki različnim komponentam programske opreme omogočajo, da se med seboj razumejo, ne glede na jezik ali tehnologijo, v kateri temeljijo. To je bistvo funkcij API, ki omogočajo čarobno delovanje.
Pogovorimo se za trenutek o API kategorijah? Razdeljeni so v štiri glavne vrste: javni, partnerski, zasebni in sestavljeni. Javni API-ji so, kot ste uganili, odprti za vse razvijalce. Partnerski API-ji pa so namenjeni izključno poslovnim partnerjem. Zasebni API-ji so namenjeni notranji uporabi, sestavljeni API-ji pa združujejo več podatkovnih ali storitvenih API-jev.
Toda kaj je API brez funkcij? API funkcije so srce in duša vmesnika. Opredeljujejo, kaj lahko API naredi. API vremenske aplikacije ima lahko na primer funkcije za pridobivanje trenutnih vremenskih podatkov, pridobivanje napovedi ali celo zgodovinskih podatkov. Gre za to, da razvijalcem omogočimo orodja, ki jih potrebujejo za izdelavo zanimivih in inovativnih aplikacij.
Skratka, API-ji so namenjeni komunikaciji. So neopevani junaki digitalnega sveta, ki premoščajo vrzel med različnimi komponentami programske opreme. Ko boste naslednjič uporabljali svojo najljubšo aplikacijo, pomislite na skromni API, ki v ozadju neutrudno dela, da bi vaša digitalna izkušnja postala nemotena in prijetna. Ne pozabite, da brez API-jev ne bi bilo interakcije, integracije in zagotovo ne inovacij.
Zdaj se poglobimo v to, zakaj so vmesniki API tako pomembni na področju razvoja programske opreme. API-ji so hrbtenica sodobne programske opreme, saj aplikacijam omogočajo komunikacijo in sodelovanje. So nevidni gonilniki, ki poganjajo vaše najljubše aplikacije in digitalne storitve, zato so nepogrešljiv del digitalne pokrajine.
Morda se sprašujete, zakaj natančno so API-ji tako pomembni? Tukaj je kratek pregled:
V bistvu so API ključni povezovalci v digitalnem svetu, ki spodbujajo učinkovitost, poganjajo gospodarstvo API in zagotavljajo zanesljivo varnost. So lepilo, ki povezuje digitalni svet, in njihovega pomena ni mogoče preceniti. Ko boste naslednjič uporabljali priljubljeno aplikacijo ali digitalno storitev, se spomnite na ključno vlogo, ki jo imajo vmesniki API pri omogočanju te izkušnje.
Da bi resnično razumeli moč API vmesnikov, preučimo nekaj primerov iz resničnega sveta, s katerimi ste v stiku vsak dan. Morda se tega ne zavedate, vendar so ti vmesniki sestavni del vaše vsakodnevne digitalne izkušnje.
Vzemite na primer svoje najljubše spletno mesto za nakupovanje. V ozadju je funkcionalnost API v e-trgovini zelo dejavna. Ko iščete izdelek, API pokliče podatkovno zbirko in pridobi razpoložljive izdelke, ki ustrezajo vašim merilom. API omogoča, da spletno mesto prikaže podrobnosti o izdelku, slike in ocene. Ko oddate naročilo, API sporoči vašo zahtevo strežniku, ki nato obdela transakcijo.
Zdaj se poglobimo v analizo vmesnikov API družabnih medijev. Pomislite, ko članek neposredno s spletnega mesta delite v svoj račun Facebook ali X. To omogočajo API vmesniki družabnih medijev. Različnim programskim aplikacijam omogočajo interakcijo in izmenjavo podatkov ter tako ustvarjajo celovito uporabniško izkušnjo. API-ji omogočajo tudi funkcije, kot je prijava na spletno mesto z uporabo poverilnic Googla ali Facebooka, kar je praktičen primer protokola OAuth, odprtega standardnega protokola avtorizacije.
Poleg tega API omogoča integracijo Googlovih zemljevidov na spletna mesta, tako da lahko poiščete lokacijo restavracije, ne da bi zapustili stran. Posodobitve vremena v telefonu? To je API, ki pridobiva podatke iz vremenske storitve.
Kot lahko vidite, so vmesniki API nepoznani junaki našega povezanega digitalnega sveta, saj programski opremi omogočajo učinkovito komuniciranje in izvajanje nalog. So dokaz moči inovativnega kodiranja in prihodnosti tehnologije. Ko boste naslednjič brskali po spletu, se spomnite na vlogo, ki jo imajo vmesniki API v vašem digitalnem življenju.
Storitev Google AdSense je oglaševalska platforma, ki upravljavcem spletnih strani, blogov ali YouTube kanalov omogoča, da s svojo vsebino zaslužijo denar. V ta namen se prikazujejo oglasi, ki se v največji možni meri ujemajo z vsebino, ki so jo objavili upravljalci. Za upravljavce je uporaba storitve AdSense brezplačna, zagotoviti morajo le ustrezen prostor.
Na drugi strani je za oglaševalce na voljo platforma Google Ads, prek katere je med drugim mogoče objavljati oglase. Oglaševanje AdSense se običajno kupuje prek sistema dražbe, kar pomeni, da ima pri umestitvi oglasa poleg dejavnikov kakovosti pomembno vlogo tudi znesek, ki je ponujen za oglas. Mimogrede, kot pri vseh Googlovih oglasih se stroški oglasov Google Ads ne zaračunavajo v enkratnem znesku, temveč na klik.
Izdelava in upravljanje spletne strani nista brezplačna. Poleg časa ali enkratnih stroškov za izdelavo spletne strani so tu še mesečni stroški za najem strežnika pri spletnem gostitelju ter za vzdrževanje. Poleg afiliacijskega trženja so priljubljen način financiranja tudi plačani oglasi.
Upravljavci spletnih strani in avtorji blogov lahko z vključitvijo Adsense oglasov preprosto zaslužijo denar. Glede na doseg pa zneski niso visoki - Google je izračunal nekaj tisoč evrov na leto za spletne strani s približno 50.000 obiskovalci. Znesek je odvisen tudi od panoge, saj so oglasi plačani različno.
Pogoj za uporabo storitve AdSense je - tako kot pri vseh Googlovih storitvah - brezplačen račun Google. Ko ga ustvarite, se lahko registrirate za storitev AdSense. Poleg tega je treba za Adsense računu navesti bančne podatke, poštni naslov in telefonsko številko.
Aktivacijsko kodo bo Google pozneje poslal po pošti na vneseni naslov, zato se prepričajte, da ste podatke vnesli pravilno. Koda bo poslana tudi na telefonsko številko - za mobilne številke s sporočilom SMS, za stacionarne telefone pa z glasovnim sporočilom.
Zadnji korak je povezava s spletno stranjo, na kateri bo objavljen oglas. Za to morajo upravljavci spletnih strani uporabljati HTML kodo. Za WordPress Google priporoča svoj vtičnik Site Kit.
Google poskuša vključitev oglasov čim bolj poenostaviti. Glede na izbrano vrsto integracije je potrebno nekaj HTML znanja. Če želite nadzorovati, kje se oglasni prostor prikaže, morate v postavitev vključiti enega ali več oglasnih prostorov.
To storite tako, da HTML kodo iz storitve AdSense za ustvarjen oglasni prostor kopirate v želeno območje na spletni strani. Pomembno je, da vsi prejšnji HTML elementi ostanejo nespremenjeni.
Po vstavitvi kode preverite prikaze na spletni strani:
Z Googlovo storitvijo za monetizacijo lahko vstavite različne oglasne prostore in velikosti. S to vrsto oglasa lahko bolje nadzirate, kateri format oglasa se prikaže na katerem mestu. Izberete lahko tudi fiksno velikost, možni pa so tudi odzivni oglasi. Slednje je še posebej priporočljivo pri mobilnih napravah.
Uporabite lahko tudi Googlovo funkcijo za samodejne oglase; pri tej vrsti oglasov Googlov algoritem izbere, kateri oglas se bo predvajal. Zaradi tega je integracija za upravljavce spletnih strani manj zapletena, hkrati pa ima Google veliko možnosti nadzora.
Vključiti je mogoče naslednje oblike oglasov:
Ko z AdSense ustvarite prihodke, morajo ti doseči določen prag, šele nato vam jih Google izplača. Najmanjše izplačilo je trenutno 70 €. Prihodki se vedno zbirajo v enem mesecu, tj. od prvega do zadnjega koledarskega dne. Google izplačilo opravi šele 21. dan naslednjega meseca, kar pomeni, da traja približno dva meseca, preden prejmete zaslužek z začetka meseca. Če ne dosegate praga za plačilo, lahko traja še dlje.